Besedilo

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO

3. nujna seja

(3. december 2008)

Sejo je vodil mag. Anton Rop, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 14.01.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Če dovolite bi začel. Lepo pozdravljeni vsi skupaj, pričenjam 3. nujno sejo Odbora za finance. Dovolite, da najprej na naši seji odbora posebej pozdravim predsednika Vlade, Boruta Pahorja in pa ministra za finance, Francija Križaniča s sodelavci, ki sta se danes udeležila nujne seje odbora in se jima posebej zahvaljujem za to, da sta danes prišla med nas in da sta seveda pripravljena z nami razpravljati in opraviti razgovor o gradivu kot je v nadaljevanju pripravljeno in predlagano.
Če dovolite bi sedaj začel s tem formalnim delom, obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer gospod Bogdan Barovič in Borut Sajovic, na seji kot nadomestni članica in člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Matjaž Han in gospod Vinko Gorenak.
Naj povem, da sva se na začetku s predsednikom Vlade dogovorila, da bo današnja seja odbora javna zatorej ni nobene potrebe, da bi kakor koli na začetku seje odbora razpravljali o tem ali je javna ali je zaprta zato predlagam, da v temu kontekstu in na ta način tudi nadaljujemo sejo odbora.
S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora in sicer seznanitev s predlogom uredbe o merilih in pogojih za izdajanje poroštev po 86.a členu Zakona o javnih financah. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora.

In torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.
Kot rečeno, se bo v okvir te tečke odbor na predlog Vlade Republike Slovenije seznanil s predlogom uredbe katere predstavitev bosta opravila predsednik Vlade, Borut Pahor in minister za finance, dr. Franci Križanič ki sta tudi vabljena k tej točki in se jima še enkrat zahvaljujem, da sta se udeležila in da sta danes tukaj z nami.
Uvodoma prosim, predsednika Vlade, Boruta Pahorja, da nas seznani z uvodom uredbe. Prosim predsednik.

BORUT PAHOR: Gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci.
Najprej se želim zahvaliti predsedniku Državnega zbora in tudi predsedniku Odbora za finance za razumevanje interesa Vlade Republike Slovenije, da preden jutri na seji sprejme predlagano uredbo z njo seznani odbor za finance in prisluhne morebitnim drugačnim mnenjem ali predlogom od tistih ki so povzeti v predlogu uredbe, jih danes popoldan prouči in, če jih oceni za umestne jutri na Vladi tudi po potrebi umesti v predlog uredbe.
Predsednik Državnega zbora me je v pismu opozoril, kar mi je seveda povsem jasno, da je potrebno upoštevati delitev oblasti in odgovornosti, ki so s tem povezane. Torej, gospod predsednik, gospe in gospodje takoj poudarim, Vlada s tem, ko seznanja ta cenjeni odbor in prosi za morebitna drugačna mnenja ne predlaga odgovornosti za sprejeto odločitev

2. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) na jutrišnji seji na ramena tega odbora. V celoti je odgovornost za sprejetje uredbe na ramenih Vlade vendar pa kot sem dejal v svojem .../Nerazumljivo./... govoru ob prevzemu mandata za vodenje Vlade prestavlja Državni zbor tisto mesto, ki zlasti v tako zahtevnih časih kot so današnji, na nek način tudi izjemni, o čemer ne govorimo samo mi ampak ves razviti svet, ki mu pripadamo, lahko ta različna mnenja tudi soočimo in najdemo tudi boljše rešitve od tistih, ki jih je morda za predloge poiskala Vlada. Temu je namenjen ta posvet, mi bomo skupaj z ministrom, njegovi sodelavci skupaj z njim, te drugačne poglede prav gotovo upoštevali in kot sem rekel, če jih bomo šteli za vmesne tudi vnesli v besedilo.
Rad bi povedal, da se mi zdi ta postopek zelo dragocen, čeprav se na prvi hip zdi, da jemlje čas. Kar se časa tiče naj vam povem naslednjo misel; če kot predsednik Vlade ocenim slovensko politično kondicijo za soočanje z izzivi te gospodarske negotovosti je od vseh ovir ta hip največji problem čas. Slovenija mora ukrepati hitreje kot ukrepa. Sicer pa mislim, da ukrepa v pravi smeri vendar mora ukrepati hitreje. V enaki meri mora ukrepati tudi nekoliko bolj veliko potezno kot to počne sedaj. Kar je do neke mere razumljivo saj imamo zelo omejen čas od prevzema odgovornosti za vodenje Vlade.
Mislim, da v nekem smislu, z vašo privolitvijo gospod predsednik, ravnamo prav, ko torej prosimo ta cenjeni odbor da da mnenja, ki so morda drugačna od teh, ki so v uredbi. Zakaj se mi zdi to še posebej dragoceno? Uredba je podzakonski akt, ki regulira nekatera pravila, ki so bila na splošno sprejeta z zakonom, ki ga je sprejel ta državni zbor in v procesu sprejemanja tega zakona so bila izražena nekatera mnenja ali pa nekateri pomisleki o tem kako se bo ta zakon implementiral. Jaz bi si zelo želel da ne bi bilo nobenih pomislekov glede tega, da so pravila jasna, da so transparentna in da so seveda prava. Tista, ki jih je imel zakonodajalec, to ste vi, v mislih ko je zakon tudi sprejemal.
To je procesni uvod z moje strani, hvaležnost s strani Vlade za današnjo sejo. O predlogu uredbe pa bo spregovoril minister za finance. Izvolite.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala gospod predsednik. Prosim, minister za finance.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa visoki zbor.
Mi smo v skladu z našimi zadolžitvam pripravili uredbo o merilih in pogojih za izdajanje poroštev po 86.a členu Zakona o javnih financah, ki smo ga sprejeli že v tej sestavi. Uredba je šla skozi več sit, nekoliko več o teh sitih, da boste videli kako je to pravzaprav uredba, ki ima precejšnjo odmevnost v evropskem prostoru, bo povedal dr. Andoljšek, glavni avtor te uredbe. Jaz bi dodal samo to, da gre za ukrep, ki je izrazito v skladu s tem časom in tudi z vsemi ostalimi ukrepi, ki jih vodijo razvite države članice Evropske unije. Mi smo tukaj nekoliko v zaostanku, morda kakšen mesec. Ti ukrepi so v glavnem v razvitem delu sveta, zlasti v Evropski uniji že sprejeti. Tam se že pripravljajo ukrepi za spopad ali pa za zmanjšanje in odpravo vpliva drugega dela finančne krize, drugega vala finančne krize, ki je vplival na padec naročil in na recesijo. Te ukrepe mi pripravljamo predvidoma vzporedno z našimi partnerskimi članicami, medtem ko z ukrepom na področju finančnega sistema nekoliko zamujamo.
Finančna kriza je prišla v slovenski finančni sistem pretežno na pasivni strani bilanc in sicer z .../Nerazumljivo./..., preko omejevanja kreditne aktivnosti zaradi katere naše banke niso več mogle dobivati sredstev za svoje normalno

3. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) dejavnost, za svojo normalno kreditno aktivnost na slovenskem trgu. Ta sredstva so prej deloma črtala od prebivalstva in gospodarstva, se pravi od realnega sektorja, deloma pa tudi iz medbančnega trga v Evropski uniji. Ta trg je praktično zamrznil in mi ga zdaj poskušamo s poroštvi oživiti. Kar je jasno je, da ta poroštva bodo draga, tu notri je tudi cena, dr. Andoljšek bo nekoliko povedal kako smo do te cene prišli. Cena je posledica priporočila ustreznih institucij, bo visoka, ta poroštva ne bodo poceni, pomeni, da bo javni sektor imel od njih zelo verjetno tudi neke določene dohodke. Ne gre za prelivanje javnih sredstev v določene inštitucije, gre za vzdrževanje normalne kondicije teh inštitucij. Ukrepi, ki bodo sledili bodo pa po tem vplivali tudi postopno na znižanje obrestne mere in pa vpliv na povratek oziroma na preprečitev vpadanja gospodarske dejavnosti, pri nas oziroma tam kjer je že recesija pa na povratek gospodarske rasti.
Na osnovi zakona, ki ste ga sprejeli že v tej sestavi smo pripravili določen rokovnik oziroma vozni red kako bodo poroštva dajana. Vidite, da smo vključili tako Banko Slovenije kot regulatorja na temu področju, ministrstvo za finance in Vlado. O samem poroštvu odloča Vlada na osnovi preučitve ustreznih služb, tako Banke Slovenije kot Ministrstvo za finance. Potem pa sam postopek izdaje poroštva naprej izpelje Ministrstvo za finance in ministrstvo to podpiše. Lahko se to dirigira potem tudi na slovensko izvozno družbo.
Predpisan je cenik teh poroštev tako da poroštva se plačajo vnaprej. Upošteva se boniteta, v Evropski uniji teče dokaj intenzivna diskusija kakšna boniteta naj se šteje; boniteta pred krizo ali po krizi. Prevladalo je stališče, da se šteje boniteta določene inštitucije pred krizo se pravi upošteva se, da gre v temu primeru za inštitucije, ki so solventne, ki so dobro vodene vendar v sami krizi ali zaradi krize nimajo več virov kapitala kakršne so imeli pred krizo. In tu se seveda ne predpostavlja ostalih ukrepov, s temi se bomo srečali na naslednji uredbi, ki bo pa urejala dokapitalizacijo in dajanje kreditov, to pa verjetno čez teden ali dva.
Zdaj bi pa, če je možno da gospod Andoljšek pove vse kontakte, ki so bili izvedeni ali ni...

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prav, v redu. Kar prosim.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Da boste videli kako je ta uredba bila resno pripravljena.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Prosim gospod Andoljšek.

DR. ŽIGA ANDOLJŠEK: Hvala lepa za besedo.
Kot rečeno je pred vami ena izmed štirih uredb, ki sledijo zakonu oziroma zakonskim ukrepom za, pravzaprav zaradi te svetovne finančne krize.
Ta uredba, ki je pred nami dejansko ponuja ukrepe, ki seveda koristijo kritni inštitucije, ki izpolnjujejo zahteve po minimalnemu kapitalu, po Zakonu o bančništvu. Torej so to inštitucije, ki so solventne, ki imajo dovolj kapitala in ki jim takšen ukrep lahko tudi pomaga.
Dejstvo je, da bodo sredstva, ki jih bodo na ta način pridobila lahko te inštitucije uporabile predvsem za spodbujanje gospodarske aktivnosti in za zagotovitev ustrezne kritne podpore gospodarstvu. Vse inštitucije, ki so vključene v ta proces, predvsem pa Banka Slovenija in Ministrstvo za finance bodo te vloge obravnavale prednostno in pa zato, ker se zavedamo, da je potrebno inštitucijam pomagati takoj, glede na to da je tudi parlament takšno nalogo dal Vladi in ministrstvu.
Samo poroštvo bo

4. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) podpisal minister, ker je le takšno pripoznano v tujini in takšna je tudi praksa tujih držav. Poroštvo bo vključevalo nepreklicno izjavo Republike Slovenije, da v primeru, če dolžnik ob zapadlosti svojih obveznosti le-teh ne poravna te zapadle neplačane obveznosti poravna Republike Slovenija na prvi poziv. Poroštvo je odplačno, višina letne provizije je dirigirana s strani Evropske centralne banke in je tudi sestavni del te uredbe in ta cena je seveda odvisna od, na nek način oblike zavarovanja kjer je slovenski trg, bančni trg specifičen in pa od bonitetne ocene posamezne kritne inštitucije in to je bonitetne ocene posamezne inštitucije.
Ta sredstva se bodo seveda nakazala v proračun Republike Slovenije in bodo namenjena v primeru, da dolžnik ne bi plačal svojih obveznosti. Dejansko je uredba nastajala ob sodelovanju številnih inštitucij, tako Ministrstva za finance kot tistega, ki je pripravilo osnovno besedilo kot tudi Banke Slovenije in njenih odborov. Predvsem je pa bila tukaj tudi močna komunikacija z Evropsko centralno banko, ki je podala mnenje tako na zakon kot tudi pričakujemo mnenje na to uredbo kar je v skladu s finančno zakonodajo na temu področju. In pa ne nazadnje je bila tudi uredba usklajevana z odbori evropske komisije, predvsem .../Nerazumljivo./... "competition", ki je prisojna za državne pomoči in sistem in pa obveze, ki jih je Republika Slovenija v okviru tega dala so bile torej neformalno odgovor malo prepoznavne kot zadovoljive in v skladu z evropskim pravnim redom.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala vsem trem za to predstavitev uredbe. Jaz seveda zdaj predlagam, da pričnemo z diskusijo, s pripombami in mnenji. Rad bi opozoril, da bodo to mnenja, ki bodo zapisana v magnetogramu in bo seveda Vlada upoštevala ali ne. Torej mi nimamo pristojnosti, da bi sprejemali sklepe in kar koli ali zahtevali ali pa predlagali ob tej uredbi. Torej predlagam da zdaj naredim takšen krog naših mnenj in stališč in seveda predlagam Vladi, da nas natančno posluša. No, zdaj ste pa seveda na vrsti poslanke in poslanci. Prosim, kdo bo prvi? Ni prvega? Če ni prvega bom jaz prvi. No, gospod Vili Trofenik, prosim.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej predsedniku, ministru Vlade s sodelavci.
Nisem se javil zato, da bi bil prvi ampak zato, ker se za to prakso, ki se poskuša uvesti v temu mandatu, v temu Državnemu zboru srečujemo kljub dolgotrajnemu bivanju v teh prostorih prvič. Jaz se opravičujem vsem, ni zlonamerno moje, ki bom zelo kratek ampak brez vsake zlonamernosti.
Pa bom začel pri takšnih zelo enostavnih, primitivnih zadevah. Mislim, da je bila zadrega že v pisanju vabila. Zato že niti niso vsi členi Poslovnika citirani, ker verjamem, da je bila zadrega pri pisanju. Vsaj eden manjka, na nekatere se pa preveč sklicujejo tisti, ki so pisali vabilo.

5. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Zelo zanimivo bi bilo odvrteti film kaj je bilo na zadnji seji odbora, kako je bilo večinsko stališče tiste seje odbora o tej problematiki, kaj se je zgodilo na plenarni seji Državnega zbora in kaj zdaj poskušamo. Jaz "rešpektiram" odgovornost in težino problematike. Vendar, če nam je bilo, ne zamerit, na nek način vzeta ustavna pravica odločati o zadolžitvi in jamstvih, zdaj pa nas nekdo vabi iz takšnega ali drugačnega razloga, da bi svetovali. Če je potreben posvet, potem bi bilo potrebno sklicati posvet. Ne pa sejo za katero mislim, da na Poslovniku nima nobenega mesta. Gre za jasne odgovornosti med izvršilno vejo oblasti, ni treba biti pravnik in med zakonodajno in to se ni možno na tak način mešati. Ker tej hiši je na nek način bila odvzeta pristojnost in odgovornost odgovorno odločati o zadolžitvah in jamstvih. Ne vem s kakšno logiko je potem pričakovati, da bi ta hiša lahko kaj pametnega, pod narekovajem, svetovala za uredbo.
Prvič je to in zato je to sila nevarno. Jaz ne bom trdil, da gre za zavestno prenašanje odgovornosti na zakonodajni del oblasti. Lahko bo se pa v javnosti tako tolmačilo. Tako kot se je delo medijev totalno napačno tolmačilo procedura sprejemanja tega zakona, na katerem ta uredba izhajal. Ne bom o tem govoril, ker bi to kdo mislil, da bi bila kakšna polemika z mediji. Ampak mislim, da je neadekvatno bilo, ker se je jemalo neke stvari iz plenarne seje, ne pa tam, kjer se je začelo, na našem matičnem odboru. Tako, da iz tega vidika seveda mislim, da to ni dobro. Če pa je bila res iskrena želja, da se pridobi še kakšno mnenje, so bile druge poti, ne pa seja odbora, ki za njo v Poslovniku, se opravičujem, ker vem kakšen odmev bo to, da se oglašam kot koalicijski poslanec, ampak na to ni možno pristati pa bil na koaliciji ali v poziciji. Opoziciji, pardon.
Zdaj pa seveda, če pa že je posvet, ker ga jaz jemljem kot posvet, potem se pa pod vprašaj postavljajo nekatera vsebinska vprašanja o pogojih in jaz bi izpostavil samo dve. Lahko bi jih še več. Ali uprave bank, ki bodo želele imeti te kredite, so upravičene še nadalje do nagrad ali ne in ali lahko te banke ali te finančne inštitucije še nadalje izplačujejo dividende oziroma sledijo cilju dobičkonosnosti, če brez pomoči države ne morejo ustrezno servisirati pa ne glede na okoliščine gospodarstva. Samo zaenkrat ti dve.
Še enkrat poudarjam. Moj prispevek je dobronameren in da bi res bilo treba resno razmisliti ali se ne da na kakšen drug način iskati najboljših rešitev, brez da bi trčili na jasno razmejitev pristojnosti izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala Vili. Jaz bi morda, sem se javil namreč k besedi, če lahko in se mi zdi, da bom tukaj dopolnil to kar si ti sedaj povedal.
Zdaj kar se tiče prvega dela pa to ni replika, sem tako morda uvodoma premalo poudaril na katerih členih Poslovnika temelji ta odločitev. Ne nazadnje ta odločitev je bila sprejeta na osnovi pisma predsednika Državnega zbora in predloga, da se odločimo in da sprejmem to odločitev za ta sestanek. Jaz menim, da ta odbora lahko obravnava informacije o stanju na posameznih področjih. Ne nazadnje v Poslovniku za delovna telesa v 32. členu piše, da se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, potem pa vejica, in za pripravo odločitev in tako naprej. Jaz razumem, da v tem primeru gre za spremljanje stanja na posameznem področju. Mi smo v tem času v posebnih okoliščinah. Takšnega stanja kot je sedaj, v zadnjih stotih letih ni bilo in več kot upravičeno in utemeljeno je, da ta odbor, da poslanke in poslanci tudi spremljamo posamezna področja in da smo sproti informirani. Torej jaz razumem, da tukaj ne gre za običajno uredbo, da ne gre za običajno proceduro, ampak gre za ukrepe, ki so enkratni, ki so na nek način

6. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) zgodovinski in prav je, da smo sproti obveščeni o tem kaj Vlada pripravlja. Če pa ob tem svoje mnenje tudi izrazimo, se mi pa ne zdi nič slabega. Naj povem, da tudi sam imamo tako kot ti pomisleke oziroma vprašanja za ministra za finance v zvezi z omejitvami, ki si jih ti tukaj omenil. Namreč zakon v svojem 86.a členu in zdaj odločam oziroma smo seznanjeni z uredbo, ki se nanaša na 86.a člen zakona o javnih financah, pravi v petem odstavku: "Ob sprejemanju sklepa o izdaji poroštva lahko Vlada sprejme nekatere omejitve, določene v drugem odstavku 81. člena tega zakona." V drugem odstavku 81.a člena pa eksplicitno piše: "Da ob sprejemu sklepa o ukrepih iz prejšnjega odstavka lahko Vlada sprejme omejitve glede prejemkov in drugih bonitet vodilnih oseb, vključno z opcijami na delnice družbe, omejitve v zvezi z izplačilom dividend" in tako naprej, "omejitve v poslovanju" in tako naprej. Torej Vlada je imela in ima več kot utemeljene razloge in tudi pravne temelje za tovrstne omejitve, ki bi jih lahko predpisala s to uredbo. Kot vemo na osnovi izkušenj v drugih evropskih državah, članicah Evropske unije so one tovrstne omejitve sprejele. Lahko, da se je Vlada odločila, da bo to delala šele tam, ko bo kreditirala oziroma tam, kjer bo šlo za odkup terjatev. Vendar jaz sam ocenjujem, da bi tovrstne omejitve tudi v tem primeru lahko že bile. Seveda je pa stvar Vlade ali se bo v nadaljevanju odločila, da bo v tistih primerih, ko bo izdala neka velika poroštva bankam in kjer bo dejansko davkoplačevalce izpostavila, seveda zato tudi neke omejitve v teh kreditnih inštitucijah sprejela. Govorim seveda o dividendah, o nagradah, o sejninah in tako naprej.
To bi se mi zdelo smiselno, zato sem tudi želel dopolniti to tvoje stališče in upam, da bo ta razmislek Vlada še naredila. Morda bi veljalo narediti razmislek tudi pri namenih, za katere se bodo uporabila kreditna sredstva, ki bodo pridobljena na osnovi izdanih poroštev. O tem bi morda lahko nekatere omejitve naredili tudi na osnovi nekih pomislekov, ki se v javnosti pojavljajo. Na primer z menedžerskimi odkupi in tako naprej. Jaz si seveda ne predstavljam, da bi iz naslova tega šli in kreditirali menedžerske odkupe. To je popolnoma jasno. Ampak morda bi takšno omejitev lahko noter dali in še eno razmišljanje je. Verjetno bo minister za finance nekaj o tem več povedal. Pri izdanih garancijah za najemanje kreditov, vizavij kreditov oziroma najemanja kreditov doma in v tujini. Jaz mislim in računam, da se ta uredba nanaša na oboje. Jaz mislim, da bo operacija takšna, da se bo del sredstev pridobivalo v tujini, del pa tudi doma in mislim, da bi bilo celo zelo racionalno, da bi del likvidnih sredstev doma pobrali in jih aktivirali v gospodarstvo.
To je nekaj mojih pripomb ali pa stališč, ki upam, da bodo vsaj deloma upoštevana. Zdaj je želel minister za finance. Razen, če bi kdo v zvezi s to temo še želel kaj pripomniti? Če ne, bi dal ministru za finance besedo. Bi še kdo na to temo? Potem bi prosil, ker ni nobenega. V zvezi s temi vprašanji, ki se nanašajo na omejitve pa doma in v tujini pa namene za porabo kreditnih sredstev. Dajmo to razčistit.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Najprej je treba reči, da gre za pomemben strateški ukrep in mi smo poskušali s tem, da širimo diskusijo v zvezi s to uredbo, smo poskušali zadržati tisto kondicijo, ki smo jo imeli, ko smo ta zakon sprejemali partnersko,

7. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) prejšnja in sedanja Vlada v obdobju medvladja. To je bil neke vrste precedens v slovenski zgodovini in mislimo, da se te krize partnersko lahko lotevamo tudi naprej in ko jo bomo rešili, si bomo tudi zasluge za rešitev te krize delili. Mislim, da gre za pomemben poskus nadaljevanja partnerstva, ne samo vzpostavitve in jaz upam, da se bo to partnerstvo nadaljevalo.
Zdaj, če gremo čisto na konkretne izvedbe, potem je reči, da seveda že po samem zakonu ima Vlada takrat, ko se odloči za poroštvo možnost, da sprejme ustrezne omejitve. Tako v zvezi s plačami, kot v zvezi z dividendno politiko dane finančne inštitucije. Vendar je treba upoštevati, da so to solventne in učinkovite finančne inštitucije in ukrep, ki bi preostro zarezal, se pravi zahteval take omejitve, bi seveda prisilil take inštitucije, da krčijo svojo kreditno aktivnost, kar ravno sedaj delajo. On enostavno ne daje več kreditov, odplačuje svoje kredite, dokler se ne bo skrčil ne neko normalno mejo na kateri bo normalno deloval in preživel krizo sorazmerno varno, ker je bil že do sedaj sorazmerno varno in dobro voden. Tako, da naša želja je spodbuditi kreditno aktivnost, da se vrne na raven pred to finančno krizo. Izračune nam je naredila Banka Slovenije. Od tod tistih 12 milijard v dveh letih. To je 30% našega GDP-ja. Ampak mi pričakujemo, da pri teh poroštvih nobeno ne bo unovčeno. Da so to dobre banke, da bodo te banke naprej delovale, da bo naše gospodarstvo naprej delovalo, da bodo davkoplačevalci, da se razumemo, imeli službe zaradi tega in bodo lahko sploh davke plačevali. Nimamo mi nekih davkoplačevalcev izven tega sistema ali pa jih je zelo malo. To se pravi krčenje kreditne aktivnosti izrazito vpliva zdaj na zgubljanje delovnih mest, na pospešeno krčenje gospodarstva in to je spirala, ki se sama po sebi ne bo nehala. Država mora ukrepati. Ukrepati mora cela Evropska unija. Ukrepi se izvajajo povsod in se bodo izvajali tu in tam kjer so solventne finančne inštitucije, bodo ti ukrepi do vodstva, ki je skrbno vodilo in pripeljalo v tem primeru banko sicer do tega, da je skrčila aktivnost, ni pa se znašla v težavah gospodarskih, bo pač omogočilo lažje pridobivanje kreditov in plasiranje tega kredita naprej. To bo drago. Jaz sem pričakoval, da bo glavna diskusija tekla o tem, da je ta shema, ki jo je dala evropska centralna banka preostra, da bo predrago za finančne inštitucije in preveč donosno za proračun. Vendar te diskusije ni. Je pa diskusija, da te omejitve Vlada lahko v vsakem primeru uvede, če bi se pokazalo, da je bila banka napak vodena. Jaz mislim in pričakujem, da bo to pri drugi uredbi. V kolikor boste zadovoljni s tem načinom nastopa, bomo verjetno z njo zopet prišli. To bo uredba o dokapitalizaciji. Tam bodo pa seveda tako omejitve. Tam kjer je dokapitalizacija potrebna, to so pa nesolventne banke, banke, ki se .../Nerazumljivo./... težavah. Tam bodo pa potrebne tako omejitve pri plačah, bojim se pa tudi ukrepi, določeni kadrovski ukrepi.
Namen poroštva tu ni opredeljen, ker gre za splošno aktivnost. Medtem, ko tam pri dokapitalizaciji in pa direktnem kreditiranju, bo pa namen seveda opredeljen in verjetno vezan naprej na več kot samo, se pravi dvakratno ali pa ena in polkratno večje kreditiranje naprej realnega sektorja. Tisti ukrep se še pripravlja.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Zdaj ste se prvi javili k besedi in sicer mag. Radovan ... Ste želel še vi?

GOSPOD ______: Torej mogoče samo še dve besedi. Nadaljevanje, kar je povedal gospod minister in sicer namenskosti sredstev. Kot smo poudarili v uvodni predstavitvi in to tudi v drugem odstavku 2. člena zapisano. Da se tako pridobljena sredstva uporabljajo predvsem za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Ker problem je posledica finančne krize na gospodarstvu. To je za spodbujanje gospodarskih aktivnosti in zagotovitev ustrezne kreditne podpore gospodarstvu. To je namen, ki je opredeljen v sami uredbi. Zavedati se je pa potrebno, da država, če ni lastnica finančne inštitucije, težko

8. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) dirigira katere posle naj uprava, ki je seveda samostojno v okviru zakona o gospodarskih družbah, lahko sprejema, katere rizike lahko sprejema in katerih rizikov ne sme sprejemati in to seveda je možno in to sem prepričan, da bo tudi ministrstva v skladu s svojimi pristojnostmi preko članov, ki jih imamo v nadzornih svetih. Sicer pa osnovni namen je ravno kreditiranje gospodarstva in glede na to, da se je aktivnost na področju kreditiranja gospodarstva presahnila, pomeni, ko bodo finančne inštitucije, kreditne inštitucije dobile sredstva, bodo seveda to zopet aktivno .../Nerazumljivo./... in iskale priložnosti, da bodo ta sredstva plasirala. Ker na ta način bodo seveda ustvarili nek prihodek in pa posledično tudi dobiček.
Kar se tiče omejitev je že zakon zelo jasen. V .../Nerazumljivo./... členu govori katere. Dva oziroma tri alineje imamo navedene in vse so neposredno uporabljive v sklepu Vlade. Ker Vlada bo o vsakem poroštvu odločala s sklepom in v sklepu bo tudi navedla vse pogoje. Torej po kakšni ceni, kakšna višina, obseg sredstev bo, za kakšen obseg bo porokovala in tudi omejitve, ki so navedene v drugem odstavku 81.a člena, kjer je predvsem v tem primeru potrebno razmišljati v smeri, da se inštituciji, da se zagotovi, da bo imela inštitucija dovolj sredstev, da bo vrnila poroštva. Kar pomeni, da sta predvsem v ospredju dividendna politika pa tudi morebiti poslovna politika. Dejstvo pa je, da pri ukrepih, ki bodo sledili kapitalskih naložbah, to pa pomeni, da bodo za nesolventne inštitucije oziroma za tiste inštitucije, ki kapitalsko niso ustrezne, takrat pa je potrebno iskati tudi odgovornosti uprav, da so pripeljale te solidne kreditne inštitucije ali pa druge, do te mere, da nimajo dovolj kapitala. Takrat je pa seveda tudi v operativna tretja alineja, drugega odstavka, 81.a člena, kjer je možno še druge omejitve predvideti. Ker pa so predvsem širjenje poslovanja v tujino, ker vemo, da se veda naša prioritetna naloga je zagotoviti varnost finančnega sistema doma, tako kot tudi druge države in potem pač povezati to mrežo v nek stabilen finančen sistem na ravni Evropske unije.
Kar se tiče tretjega vašega vprašanja. Financiranje zadolževanja doma oziroma v tujini. Sam zakon v 86.a členu je jasen, da je možno zadolževanje oziroma porokovat vse obveznosti iz naslova zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu, kamor se za namen tega zakona šteje obveznosti kreditnih inštitucij in drugih finančnih družb. Razen nekaterih obveznosti, kot so strukturirani finančni inštrumenti in podobni. Torej možno je dobiti poroštvo bodisi za neposredno bilateralno zadolžitev, bodisi za izdajo obveznic, bodisi doma, bodisi v tujini. To je zakon že omogočal.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro. Hvala. Gremo po vrsti. Mag. Radovan Žerjav. Prosim.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, gospod minister, kolegice in kolegi! Jaz ne bom polemiziral ali je zdaj ta odbor pravo mesto, da se pogovarjamo o tej uredbi ali ne. Jaz razumem to predvsem kot eno dobronamerno gesto Vlade ali pa predsednika Vlade, da se o tej zadevi pogovorimo. Seveda, da so pa ob tem, torej, da je razmejitev na zakonodajno in izvršno oblast pri tem jasne in da so pri tem seveda popolnoma jasne tudi odgovornosti.
Sam bom v duhu, tako kot je predsednik Vlade navedel, v kolikor seveda bom lahko kaj dodal k jasnosti in transparentnosti te uredbe, se dotaknil mogoče dveh, treh členov. Predvsem v smislu, da bi zadeva bila jasnejša. Pa bom začel z 2. členom, točka dva, tukaj, ko se govori o namenu in je že nekaj bilo na to temo povedano in citiram:

9. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) "Uporabiti predvsem za spodbujanje gospodarske aktivnosti in zagotovitev ustrezne kreditne podpore gospodarstvu." Mene moti predvsem beseda "predvsem". Jaz mislim, da je ne potrebna, ker to uredbo spreminjamo oziroma je tukaj na mizi predvsem zaradi tega, da bomo pomagali izključno gospodarstvu ne pa predvsem gospodarstvu. S tem predvsem odpiramo možnosti tudi čemu drugemu in jaz mislim, da to ni namen. Da je namen predvsem, oziroma samo gospodarstvu, da temu tako rečem.
Nato imam pomislek, glede na to da je v sam ta postopek izdaje poroštva vključena tudi Banka Slovenije vendar potem v 6. členu lahko ministrstvo, ne glede na mnenje Banke Slovenije odloči tako ali drugače. Skratka to mnenje Banke Slovenije je na nek način neko mnenje, ki pa na nek način ni obvezujoče za odločitev ministrstva. Zdaj, lahko to razumem kot birokratiziranje ali pa se sprašujem ali je potrebno, glede na to, da ministrstvo potem ni zavezano za mnenje, ki ga bo Banka Slovenije izdala.
In opozoril bi morda še na dvoje ohlapnosti, jaz jih vsaj tako vidim; 6. člen, točka dva: "Kreditna inštitucija je dolžna sproti obveščati." Ta "sproti" je lahko zelo raztegljiv pojem, dobro bi bilo da bi bil natančnejši in nekaj podobnega je v 6. členu, točka tri kjer piše, citiram: "Pogodbeni pogoji in druge zaveze pogodbe ali listine o zadolžitvi morajo biti v bistvenih elementih primerljivi tistim, ki jih za iste posle dogovori Republika Slovenija." Skratka, bistveni elementi, primerljivi, zadeva je relativno nedefinirana.
Toliko, hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala gospod Žerjav. Predlagam, da gremo naprej. Gospod Zvonko Černač se je javil k besedi, prosim.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi v mojem imenu.
No, jaz sem vesel, da na začetku nismo izgubljali časa z dilemo o tem ali bo ta seja odprta ali zaprta. Kljub temu pa bi bilo le dobro, da predstavniki Vlade povedo zakaj so sploh predlagali zaprto sejo ker mislim, da v tem gradivu, ki smo ga dobili ni jasno izkazano zakaj vemo pa, da za kaj takšnega ni nobenih poslovniških oziroma formalnih pogojev. Jaz upam, da ni to namenjeno nekemu PR-ju nove Vlade, ker vemo kako se mediji odzivajo, če je seja zaprta ali pa če je odprta, še posebej glede na to, da gre za eno tehnično zadevo o kateri v drugih okoliščinah niti ne bi izgubljali črnila verjetno.
Ta nova praksa, kot je bila omenjena seveda nič ne škodi. Ne škodi v kolikor ne bo ovira v ažurnem sprejemanju odločitev, ki so pomembne. Mislim da se je tega potrebno zavedati in imeti to predvsem v bodoče ko se bomo še takšne prakse posluževali oziroma se jo boste posluževali kot sem slišal, boste tudi vse ostale uredbe pripeljali v Državni zbor, da ne bi bila to ovira sprejemanja tistih operativnih odločitev, ki ni dobro da čakajo, ker konec koncev ta uredba, ki jo imamo danes na mizi, v teh osmih členih je neke tehnične narave. Tukaj kakšne bistvene vsebine ni. V bistvu govori o tehnikalijah na podlagi katerih se zakon, ki smo ga na novembrski seji sprejeli v Državnem zboru operacionalizira in jaz mislim, da tukaj tako kot zakon veleva ima Vlada in ministrstvo vse prisojnosti glede tega.
Zdaj, bilo je pa postavljeno danes eno drugo vprašanje, ki je po moje bistveno. Že v državnem zboru je bila razprava o tem, pa tudi na odboru, ko smo ta zakon obravnavali, o javnih financah, razprava o tem, da v bistvu dajemo zelo veliko pooblastilo in pojasnjeno nam je bilo, da je prav da je tako, v višini dvanajst milijonov evrov, se pravi

10. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) en proračun in pol in da o temu nimamo nobene pravice odločati. Tega doslej nikoli ni bilo! V vseh zakonih, ki jih je ta Državni zbor obravnaval in to je njegova pristojnost, uredbe niso njegova pristojnost, je bila ta določba ustavno spoštovana. In na seji je bilo rečeno, da ko smo dajali poroštva da ravno tako ni bilo znano zakaj, ni res. Tam, če gremo pogledati te zakone boste videli da so bili nameni eksplicitno navedeni. Potem smo imeli en zakon, recimo o poroštvu za Univerzo na primorskem, smo ravno tako imeli točno opredeljene namene. Zdaj, mi smo ta korak prešli, zaradi tega me ta poteza zdaj malo čudi. Moram reči mene osebno pa tudi nas v Slovenski demokratski stranki, jo pa seveda ne zavračamo. Mi bomo v vsakih razpravah sodelovali, mislimo pa da je v teh konkretnih zadevah o katerih je danes govora bistveno nekaj drugega. Bistveno je, da se Vlada čim prej opredeli do tistih dveh zakonov, ki sta v Državni zbor prišla 11. novembra in še vedno nista bila obravnavana na temu odboru. Kolikor je meni poznano sta bila tudi ta dva zakona konzultirana z novo Vlado, se pravi ju je bivši predsednik Janez Janša konzultiral z vami, tako Zakon o dohodnini kot Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, zato toliko bolj čudi zakaj stojita. Ker, jaz ne vem koliko imate vi kontakta z gospodarstveniki in gospodarstvom, jaz moram reči, da v 99% kontaktov, ki jih imamo v teh dneh je pričakovanje, da se bo na tej točki nekaj zgodilo in to hitro.
Zakon o dohodnini uvaja določene olajšave za raziskave in razvoj, ki bi razbremenile gospodarstvo in bi veljal že za leto 2008 in Zakon o davku od dohodka pravnih oseb znižuje davčno stopnjo iz 22 na 20 že za letošnje leto, za 2008. Vendar bi ta dva zakona morala biti sprejeta v roku dveh tednov kar je praktično še nekaj dni časa, da se to zgodi. In jaz bi to razpravo danes, o tej uredbi, izkoristil za to, da apeliram na Vlado, da se čim prej opredeli do teh predlogov, v kolikor je potrebno kar koli dopolniti naj se čim prej dopolni in naj procedura čim prej steče. Ker če ti zakoni ne bodo sprejeti v letošnjem letu ne bodo mogli biti uveljavljeni za letošnje leto, mislim pa da je to bistveno! Jaz sem se z gospodom Križaničem pogovarjal o tej zadevi pred dnevi in iz njegovih besed izhaja, da javno finančni učinki, oziroma da ta presežek, ki je predviden v letošnjem letu je takšen, da omogoča sprejem teh dveh zakonov. Kar pomeni, da verjetno ni razloga zakaj bi s tem odlašali.
Zdaj, druga zadeva ki je še bolj pomembna se mi zdi, da je pa nek psihološki moment, nek signal gospodarstvu, ki izhaja iz tega kar naj bi bilo sprejeto, ki bo povedal, da gredo aktivnosti v tej smeri, da razbremenijo tam kjer se da in da bodo sledili tudi drugi okrepi, ki bi lahko, jaz sem trdno prepričan, da če bodo pravočasni, bi lahko preprečili da v Sloveniji pridemo do recesije. Mi s Sloveniji recesije nimamo, mi imamo še vedno pozitivno gospodarsko rast, imeli jo bomo kot kaže tudi v zadnjem četrtletju, v tem smo drugačni od ostalih držav v Evropi in v ZDA in menim, da bi bilo zelo narobe, da ne bi izkoristili te priložnosti in preprečili, da zapademo v recesijo ampak bi morali narediti vse, da to recesijo preprečimo.
Tako da izkoriščam to priložnost pristnosti predsednika Vlade in gospoda finančnega ministra za vprašanje o tem kdaj ti naslednji ukrepi oziroma zakaj ta dva zakona nekako stojita zakaj se ne

11. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) premakneta? 11. november sta bila vložena, zdaj bo kmalu 11. december. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Dobro, najlepša hvala. Želite odgovoriti? Prosim predsednik.

BORUT PAHOR. Poglejte, ko sem prej omenjal dimenzijo časa sem jo omenjal kot temeljno oviro na strateški ravni za slovensko politiko in državo, ko govorim o meni in o Vladi pa naj rečem, da jo jemljem tudi na čisto človeški ravni. Dan ima samo štiriindvajset ur in teden samo sedem dni. Mi poskušamo delati po svojih najboljših močeh, mi se zavedamo, da Slovenija na nek način tekmuje s časom glede na to, da imamo bolj ali manj politični konsenz, kar ni v vseh drugih državah in da imamo v relativno dobri kondiciji slovensko gospodarstvo čeprav je umeščeno v globalno ekonomijo kjer je že nastopila finančna kriza in se je preselila v realni sektor. Se pravi ta tekma s časom, glede na to, da vlečemo v bistvu v prave poteze je sedaj naša glavna naloga.
Kar se tiče dveh zakonov, ki jih je omenil gospod poslanec naj povem, da sicer nista bila usklajena vendar pa smo mi za pripravo teh dveh zakonov vedeli in ko sta bila zunaj tudi v bistvu pozdravili namero teh dveh zakonov in rekli, da jih bomo preučili. Moram pošteno povedati, da ta hip ne znam pojasniti v kakšni stopnji so, bom pa vzel to opozorilo morda bo znal to storiti minister zato, da se stvar pospeši, ker mislim da gre v tisto smer ki tudi mi želimo; razbremenitev gospodarstva, zlasti zdravega, da mu damo dodatno moč za to, da se prebije skozi ta zahteven čas.
Kar se teh procesnih vprašanj tiče predlagam, da morda zaključimo z neko skupno ugotovitvijo, da se bo morda tudi na osnovi izkušnje današnje seje videlo ali imajo takšni sestanki smisel ali ne. Želja Vlade je iskrena, mi se ne želimo, kljub temu da želimo hiteti, zaleteti s slabimi odločitvami, predvsem pa takšnimi ki bi pri tem obsegu denarja s katerim reguliramo zbujali v javnosti vtis, da gre v napačne roke. Mora iti v prave roke, v roke za katere je imel namen zakonodajalec.
Tako da bi rad rekel, poglejmo kakšne bodo danes izkušnje, se bom še posvetoval s predsednikom Državnega zbora, če bomo dobili kašne druge poti za konzultacije jih bomo izvedli. Moram reči, da si osebno prizadevam, da bi tudi čim prej prišli do ene infrastrukture tistega kar smo nekako vsi skupaj imenovali partnerstvo za razvoj.
Ali smem izkoristiti to priložnost, da povem, da so mnogi pomembni ljudje Evropske unije slovensko izkušnjo, bom rekel, pohvalili in jo vzeli kot mogoče nek vzorec, ki mu velja posvetiti dolžno pozornost. Jaz mislim, da nam lahko ta kompliment prija seveda pa se moramo izkazati zdaj s konkretnimi ukrepi in prosim minister, če lahko poveš kje sta zdaj ta dva ukrepa o katerih sicer nismo uskladili stališča ampak v osnovi jih pozdravljamo.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa.
Ta dva ukrepa jemljemo kot dva predloga, ki bosta vključena v paket ukrepov. Paket pripravlja skupina ministrov, mora biti pa v javno finančnem okviru. Se pravi, če bi samo ta dva ukrepa izvedli bi seveda zadostovalo, ker bodo pa še drugi ukrepi izvedeni in ker je tudi prejšnja Vlada izvedla neke ukrepe, ki bodo koristili neke vrste razmahu ali pa spodbudi povpraševanja ali pa tudi razbremenitvi to je, prvič odprava davkov na izplačane plače bo imela približno dobrih dvesto milijonov evrov učinka na letni ravni potem pa prilagoditve plač javnih uslužbencev bo imela še precej več, dobrih petsto milijonov evrov učinka. Tako da če to skupaj seštejemo je že kar nekaj krepka ekspanzija tistega, ki presega tistih štiristo devetdeset milijonov, ki nam jih je opredelila Evropska unija.
Po drugi strani pa pričakujemo v primeru rasti vendarle rast tudi javno-finančnih prelivov in glede na to, da imamo izravnano javno-finančno bilanco v ožjem smislu, v širšem imamo nekoliko deficit, če upoštevamo še Kad in Sod, zlasti ker ne vemo zdaj točno kaj se je tam zgodilo, to bodo revizije pokazale, pa zdravstveno blagajno. Potem imamo vendarle

12. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) še nekaj prostora za dodatne ekspanzivne politike, za preprečevanje krize. In to bosta ta dva ukrepa prišla skupaj, konkurirata pa seveda skupaj s predlaganim ukrepom s strani ekonomske znanosti, ki je zlasti znižanje prispevnih stopenj na delo, se pravi znižanje obremenitve dela začasno seveda, to so začasni ukrepi.
Potem je vprašanje znižanja dohodnine, splošnega dviga davčne olajšave na dohodnino. To bo šlo kot nek miks v ta prvi sklop ukrepov, nekateri ukrepi bodo začasni, drugi ukrepi bodo trajnejše narave, strukturnega prilagajanja in potem bo potrebno pospešiti ali pa spodbuditi tudi javno-zasebno partnerstvo pri nekaterih infrastrukturnih investicijah in potrebno bo en pomemben del sredstev, kolikor jih lahko absolvira naše gospodarstvo zlasti nameniti razvojnim spodbudam, razvojne raziskovalne dejavnosti, izboljšanja kakovosti ponudbe, v to smer je šla tudi evropska investicijska banka. Se pravi, to krizo je potrebno gledati kot priložnost, da se poveča tržne deleže, priložnost da se dvigne kakovost in da se iz krize odide močnejši kot smo. Sta pa ta dva zakona seveda en del splošne ponudbe, ki bi jo širil vsakdo, ki bi bil odgovoren, se pravi tudi če bi vi ostali v koaliciji, bi širili ta nabor ukrepov, ne bi ostali samo pri teh dveh. Sta pa povsem relevantna ukrepa, ki bosta ustrezno upoštevana in vključena.
Predlog ukrepa bo prišel še v temu mesecu ven in drugi mesec bo izveden.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Je še kakšna diskusija? Ja, prosim.

GOSPOD ______________: Čisto kratko repliko. Ker je predsednik Vlade govoril o tem, da si ne želi, da pridejo ti ukrepi v slabe roke... S tem se strinjamo vsi, samo bojim se, da je bila ta točka zamujena v Državnemu zboru, ker tega ne moremo več popraviti. Možnost, da bi se to lahko zgodilo zdaj v zakon imamo vgrajeno, s tem, ko je bil v parlamentarni proceduri sprejet amandma, ki ste ga predlagali, ki zakon širi iz te sprostitve, iz tega krča bančnega, na možnost odkupa slabih terjatev. To pa mislim, da je največja nevarnost v temu zakonu in škoda da je bila sprejeta, samo zdaj je sprejeta in vi te uredbe ne morete več zapreti. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Zdaj sem se jaz javil za besedo, ker sem bil eden od sopodpisnikov, nisem bil prvopodpisani tega amandmaja in jaz sem želel danes ob koncu tukaj posebej poudariti, da tej uredbi sledijo še tri druge uredbe; ena se nanaša na dokapitalizacijo, druga se nanaša na dajanje posojil, oziroma na kreditiranje in tretja na terjatve.
Torej, da bo popolnoma jasno, še enkrat ponavljam; ta amandma je bil pripravljen in vložil ga je prvopodpisani Matej Lahovnik v proceduro v Državni zbor in jaz sem ga seveda tudi osebno podprl po vzoru na izkušnje Nemčije. Nemčija ima takšen ukrep in mi smo mislili in smo bili prepričani, jaz sem še vedno prepričan, da je dobro, da ima tudi Slovenska Vlada te opcije. Jaz se zavedam, da so bile nekatere pripombe, ki so šle v smer, da se bo pri odkupu teh terjatev, če bo do tega sploh prišlo, poskušalo, če bi to zlonamerno interpretirali, odkupiti tiste terjatve, ki izhajajo iz menedžerskih odkupov, torej tako imenovane tajkunske ukrepe. Zato sem jaz danes posebej poudaril, tudi pri garancijah, da bi veljalo v uredbo eksplicitno nekatere omejitve navesti iz tega drugega odstavka 81.a člena, da ne bi bilo nobenega dvoma. Saj gre bolj za, bi rekel pedagoško normo in jaz sem prepričan, da se da v uredbo jasno zapisati, da v noben primeru odkup terjatev ne more iti iz naslova odkupa terjatev za menedžerske odkupe.
To je potrebno eksplicitno zapisati, eksplicitno seveda odločitev sprejeti in jaz sem prepričan, da je podobno stališče tudi Vlade. Torej, če je takšno stališče Vlade, jaz sem prepričan, da je takšno, potem bo takšno omejitev tudi sledila in do tega ne bomo mogli priti, bo pa to omogočalo Vladi, da bo prišla z ukrepi, ki bodo primerljivi z ostalimi državami.
Tisto kar jaz osebno menim je, da mora slovenska Vlada imeti na voljo konkurenčen nabor ukrepov. Mi moramo slovenski Vladi omogočiti, da bo operirala in imela vse tiste ukrepe, ki jih imajo tudi evropske države na voljo. Mi jo ne smemo omejevati zaradi nekaterih strahov, moramo pa te strahove jasno povedati in preprečiti deviacije do katerih bi lahko prišlo. In seveda eno od mojih priporočil, ki ga bo Vlada upoštevala ali ne pa je, da tudi zelo eksplicitno napišemo, da tovrstnih odkupov terjatev ne sme in ne more biti po nobeni od teh treh ali pa štirih uredb.

13. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Drugače pa bom jaz izkoristil to priliko tudi za to, da bi povedal, da je seveda ključno, da ta odbor in na koncu tudi Državni zbor, da je seznanjen s celovitim paketom ukrepov. Vendar, moje priporočilo bi bilo, na osnovi izkušenj evropskih držav, članic Evropske unije, jaz sem imel prejšnji teden možnost, da sem v Angliji sicer spremljal cel paket ukrepov in razpravo v njihovem parlamentu, sem imel tam tudi neko predstavitev kaj mi delamo tukaj v Sloveniji... Bistvo je, da vlade ukrepajo hitro, bistvo je ukrepajo z robustnimi ukrepi. V tej fazi je nujno, da se gospodarstvo omogoči, da pride do sredstev, da se bo začelo vrteti. Gospodarstvo Evropske unije se ustavlja in se je v nekaterih primerih precej ustavil in z zamikom se to dogaja tudi v slovenskem gospodarstvu. In v tej fazi mora Vlada poskrbeti, da pride sveža kri, tako govorijo ekonomisti danes v Evropski uniji, v gospodarstvo in se požene.
In zato bi bilo moje priporočilo naj se Vlada ne izgublja v množici majhnih ukrepov vsakega ministrstva in vsakega direktorata. Tako kot jaz zdaj vidim je ena ključnih nevarnosti, da se bo razpršil obseg ukrepov, da bo neka množica ukrepov, ki ne bo prijela. Zdaj morajo ukrepi prijeti. Banke morajo dobiti sredstva in podjetja in posebej bi jaz položil na dušo slovenski vladi to kar delajo tudi druge vlade in so že naredile, posebne pakete za drobno gospodarstvo, to pomeni "small bussineses" in "middle bussineses" namreč kaj se dogaja? Ko se banke napolnijo z denarjem in kreditnim potencialom najprej svoje najboljše komitente poštimajo, torej najprej za njih poskrbijo. In majhni ostanejo zadaj in ne morejo priti v prvi fazi do teh sredstev in začenja se izguba delovnih mest na področju drobnega gospodarstva. Zato so na primer Angleži pa tudi Nemci pripravili posebne pakete za drobno gospodarstvo tako da lahko tudi mimo bank preko skladov in tako naprej, zato so šli v ustanavljanje skladov, pridejo tako do teh sredstev in potrebnih garancij, da se lahko gospodarstvo vrti.
Torej robustni ukrepi so potrebni in tako je treba ukrepati, če seveda lahko jaz povem svoje mnenje. Seveda pa je odprta še diskusija tudi za ostale. Ima še kdo kakšno stališče? Prosim, Vili Trofenik potem bom pa še vam dal besedo.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo.
Zdaj, jaz sem pazljivo poslušal zdaj tri uvodničarje pa tudi zdaj diskusijo ampak bi opozoril, saj nekaj od tega si tudi ti predsednik že iz tega snel... Jaz se strinjam, da morajo biti slovenski ukrepi primerljivi z tujimi državami, celo več, da je nujno potrebno še kakšno inovativnost, če hočemo biti konkurenčni, s kakšnim kvalitetnejšim, kakšnim dodatnim ukrepom. Vendar bi opozoril na nekaj, bilo je že govora nekaj o tistem drugem odstavku 2. člena predvsem in podobno vzpodbujanje gospodarskih aktivnosti in bilo je govora tudi o menedžerskih odkupih. Rad bi poudaril, da vsaj za mene pa še za koga se problematika menedžerskih odkupov ni končala 21. septembra ampak avgusta. Nekateri ste tu prisotni, ki ste nam takrat na tisti drugi komisiji za nadzor javnih financ razlagali in ste tudi zapisali, kako težko je ločiti v kreditih, odobrenih, kreditih za gospodarsko rast, bom namerno zlobno poenostavljal, od kreditov za menedžerske odkupe. Banka Slovenije je navedla celo eno številko, da je po njeni anketni oceni zanimivo, razlika približno tristo milijonov evrov je bila za eno leto. Jaz pa ne vidim nobene garancije v tej uredi.
Še enkrat poudarjam, brez vsakršne zlobe ampak če je že ta posvet naj bo posvet. Nobene varovalke, ki bi pomagala ne preseči te meje, ki so jih finančne institucije, vzemite poročilo Banke Slovenije iz maja letošnjega leta, navedle predstavniku Banke Slovenije čeprav so se od seje do seje menjavali, bom malo zloben da ne bi prišlo do zadrege pri odgovorih, to smo nekateri "pogruntali", vsakokrat je bil drugi predstavnik Banke Slovenije. Ne bom zloben, ker sem poslušal

14. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) pedantno gospoda Andoljška, on je bil tudi tam prisoten, ampak v uredbi nikjer ni, jaz je ne vidim, se opravičujem kot laik, nobene varovalke kako se boste zavarovali med to nedefinirano ali pa zabrisano mejo. Ali pa kako se boste zavarovali pred tistimi, ki zdaj iščejo opravičeno kredite takšne ali drugačne za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Recimo bom izbral primer, ki je konkreten pa ne bom imen uporabljal. Avtomobilska industrija je v krizi, dobavitelji slovenski so posledično v krizi, ker to kar nekateri govorite, da še nismo, mi bomo s faznim zamikom prišli v krizo. Normalno, če tisti ki naročajo pri nas so že v krizi, ni hudiča da mi ne bi prišli s faznim zamikom neke x ali pa te plus ena. Ampak tistikrat, ko je bila ekspanzija so del akumulacije usmerjali v tujino. Zdaj pa ne samo, da rabijo kredit, bistveno manjše kritje bi rabili, če bi imeli tisto akumulacijo doma. Ampak jaz v tej uredbi dobro namerno ne vidim ničesar takšnega in še vedno izražam strah pred učinkovito porabo tisto kar je zakon na način kot je, tega ne bom odpiral, odobri. In tu se zavedam, da je velika odgovornost.
Seveda, zdaj ja, prej sem že rekel tuje izkušnje in skladno s tujimi ukrepi vendar tuji ukrepi in želja po skladnosti pa .../Nerazumljivo./... s skladnostjo tujih držav ali pa drugih držav seveda je čisto nekaj drugega, to pa ne more opravičevati vsakovrstne procedure. Mi imamo ustavno pravni okvir kakor imamo in je vsebinske rešitve v temu okviru potrebno iskati, ki so pa lahko vsebinsko skladne s tujimi ukrepi. Jaz imam občutek, da zaradi te zadrege, tega strahu ali kakor koli temu rečemo, poskušamo, bom uporabil grd pojem, se opravičujem, na nek način pohoditi ali pa skočiti iz našega ustavno pravnega okvirja. Pa naj ne bo to zlonamerno razumljeno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Predsednik Vlade se je javil.

BORUT PAHOR: Poglejte, jaz nisem ne finančni strokovnjak, nisem ne pravnik sem pa predsednik Vlade in odgovoren za nekatere temeljne odločitve, ki jih sprejemamo.
Zato sem tukaj, da povem, da je politična volja jasna. Če in kolikor je mogoče v pravnem redu, tudi v tej uredbi, doseči to razlikovanje o katerem je govoril poslanec Trofenik ali skrb, ki jo je izrekel poslanec Černač, prosim, dajte mi na razpolago predloge jaz pa jih bom z avtoriteto predsednika Vlade tudi poskusil uveljaviti, če le obstoji zakonska podlaga za to in so pravila zato toliko bolj jasnejša. Za to smo tukaj, bodimo odkriti, to je razlog za današnje srečanje, ker imamo isti namen. In zdaj še lahko povečamo korake, ki nas bodo zavarovali pri tem, da si bomo čez leto ali dve očitali da česa nismo storili. Če in v kolikor za to obstoji možnost, prosim, predlagajte in jaz sem tukaj zato, drugače mi ne bi bilo potrebno, ker ima minister vse pristojnosti, da poskušam to tudi doseči.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu, hvala. Minister se je še javil za besedo potem pa seveda še ostali. Prosim.

DR. FRANC KRIŽANIČ: Jaz sem samo to hotel reči, to je tipičen makroekonomski in horizontalni ukrep, ki bo dvignil obseg kreditiranja na raven kakršna je bila pred finančno krizo. Zelo verjetno bo drag, ta poroštva bodo draga tako da bo ukrep potem na koncu nekoliko manjši in kreditiranje bo na tej ravni teklo naprej. V kolikor bi visoki zbor želel ukrepati na kakšnem od specifičnih področjih, recimo da prepoved bankam prolongiranje kreditov

15. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) ali pa za menedžerske odkupe, ali pa celo zahteval revizijo tega in tako naprej, ima vse možnosti, da v okviru našega pravnega reda to stori in mi bomo to izvajali.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Je še kakšna diskusija ali kakšen komentar? Ja, prosim, gospod Likar.

RADO LIKAR: Hvala lepa za besedo. Pozdrav vsem! Glede na to, da smo rekli, da je to namenjeno tudi predlogom oziroma mnenjem k tej uredbi, bi vprašal naslednje. V 4. členu, v drugem odstavku so kreditne institucije, "k vlogi predloži dokumentacijo, ki vsebuje to, to in to." Zdaj jaz tu pogrešam, mogoče nisem dobro gledal, ampak v 2. členu pravi, da ta poroštva lahko pridobijo solventne kreditne institucije. Kakšen dokaz bo, da so te kreditne institucije solventne. Pa sem mogoče pričakoval, da bi to bilo tudi v 4. členu, v drugem odstavku.
In pa tretji odstavek, "zadnje letno poročilo in zadnje medletne računovodske izkaze kreditne institucije predložijo k vlogi, ki jih pošljejo ministrstvu, pristojnem za finance." Zdaj verjetno to letno poročilo bo tudi sestavni del dokumentacije, ali kako? Ne vem, saj to je tehnično, ker glede na to, da je to to, pa me to zanima.
In pa še en predlog, in sicer, da bi v obveščanje Državnega zbora na podlagi zakona o javnih financah vključili tudi oceno Banke Slovenije o potrebnosti in primernosti izdaje poroštva. In koliko časa bi Banka Slovenije, Vlada in ministrstvo porabili za obravnavanje vlog. In bi predlagal, moj predlog, da bi v 5. členu dodali tretji odstavek, ki bi se glasil takole, recimo: "Vlada posreduje Državnemu zboru v skladu s tretjim odstavkom 88.a člena zakona o javnih financah tudi ocene Banke Slovenije o potrebnosti in primernosti izdaje poroštev kreditnim institucijam. Državnemu zboru poroča tudi o časovnem trajanju postopkov za izdajo sklepa o poroštvu oziroma oceni potrebnosti in primernosti izdaje poroštva s strani Vlade oziroma Ministrstva za finance in Banke Slovenije." Toliko z moje strani. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Torej, vi boste to proučili, kajne. Bi radi pokomentirali to? Ja.

GOSPOD_______: Torej, na prvi del vprašanja seveda lahko podamo enoznačen odgovor. Zakonodaja s področja bančništva jasno opredeljuje, katera institucija je solventna, in to je tista, ki izpolnjuje pogoje za minimalni kapital, in to Banka Slovenije po zakonu o bančništvu pravzaprav mesečno, lahko pa tudi hitreje spremlja. In tako je prvi odstavek 2. člena jasen, torej tista, ki ni solventna, sploh ne bo dobila oziroma bo mnenje o primernosti in potrebnosti Banke Slovenije negativno, ker tak ukrep nesolventni instituciji ne pomaga. Nesolventna institucija, za njo je primeren ukrep kapitalskega deleža, torej dokapitalizacija s strani države, ne pa kredit, nek kratkoročen vir, ki je za... /izgovarja nerazločno/ poslovanja.
In drugo vprašanje, ki ste ga izpostavili, je tretji odstavek 4. člena. Banka Slovenije je eksplicitno želela oziroma izrazila svoje stališče, da ona ne potrebuje teh računovodskih izkazov, ker te dobiva že iz dneva v dan in je na tekočem s poslovanjem.

16. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Moramo pa poudariti, to je pa tudi odgovor malo na tiste debate, ki so bile prej, da Ministrstvo za finance nima pravice dobiti teh podatkov mimo takega pooblastila in Banka Slovenije ima po svoji zakonodaji seveda dosti bolj poglobljen vpogled v dokumentacijo, vpogled v vse kreditne inštitucije, kot pa samo Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance ima dobre informacije tam, kjer je lastnik, kjer pa ni lastnik, pa nimamo zakonske podlage za to, zato je mnenje Banke Slovenije tako zelo pomembno in tukaj smo si vzeli pristojnost, ker menimo, da je to naša dolžnost, da proučimo vso dokumentacijo, tudi Ministrstva za finance, da smo si posebej zapisali to našo pravico. Vse to pa oni že imajo. Oni lahko tudi po zakonu o bančništvu zahtevajo še bolj nadrobne(?) podatke, kot pa je tukaj navedeno.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: V redu. Najlepša hvala. Je še kdo, ki i rad diskutiral? Predsednik Vlade bi še rad.

BORUT PAHOR: Saj ne, da bi podaljševal to diskusijo, ker imamo vsi še druge obveznosti. Ampak najprej, da kasneje ne pozabim, hvala vam gospod predsednik in hvala poslankam in poslancem za to izmenjavo mnenj. Če bi se pokazalo, da to ni primerna oblika iz pravnih razlogov je treba pravo spoštovati in potrebno bo poiskati nove možnosti za izmenjavo mnenje, če bi se izkazalo, da obstoji pravna podlaga, bi rad nadaljeval s to prakso. Zlasti, če bi se izkazalo, da je Vlada sposobna razumeti pripombe in tudi regulirati v pravila, zato da se odpravljajo sumi, dvomi in tako naprej.
Danes je treba upoštevati dejstvo, da govorim o poroštvih, tista .../Nerazumljivo/... pride pri terjatvah. Stvar se pripravlja. Tudi danes so bila dana opozorila, da moramo zelo tankočutno pogledati stvari tako, da bodo imeli cilji, ki jih je imel zakonodajalec, da bodo torej tudi zadeti(?), da jih bomo uveljavili. Kot je omenil minister, mi pripravljamo paket, pripravlja ta tako imenovana krizna skupina ministrov. Mi želimo z eno zaokroženo celoto, tudi zato, da bomo videli, kakšni bodo javno-finančni učinki. Želimo biti fleksibilni. Nekdo je tukaj omenjal iznajdljivost, to je tisto, kar sem jaz že večkrat sam povedal, da se moramo v veliki meri zanesti tudi na svojo pamet. Kot veste, bomo imenovali ekonomski svet. Tam bomo pozvali vse, najboljše med najboljšimi, da pridejo in svetujejo vladi po svojih najboljših močeh. Mi smo praktično že začeli preliminarni del trajnega, tako imenovanega razvojnega dialoga, to je na zamisel, ki jo z zanimanjem spremljajo tudi v drugih državah Evropske unije. Gre za vprašanje in oblikovanje socialnega in razvojnega dialoga in kompromisa, ki bo peljal Slovenijo skozi krizo, tako da bomo izšli(?) močnejši, bolj konkurenčni, torej tudi bolj socialno varni, kot smo na robu nje. S predsedniki strank se bom posvetoval, kolikor bo le mogoče hitro o nekaterih zamislih, ki jih imamo vsi, glede našega sodelovanja pri političnem konsenzu glede temnih reform, ki jih bomo speljali v naslednjih letih.
Predsednik, hvala lepa za to izmenjavo mnenj. Minister je dolžan, da to razpravo skupaj s sodelavci dobro oceni, pogleda, kaj je mogoče od tega, kar je bilo rečeno, upošteva in jutri predlaga Vladi. Vlada bo poskušala reagirati hitro. Mi razumemo, da je čas bistvenega pomena, pa kot rečeno tudi preudarno, ker gre, kot ste rekli vi, gospod predsednik za (kako ste rekli) robustne poteze. Mislim, da jih moramo uvajati, kot je rekel poslanec gospod Černač, ni nobenih razlogov, da bi Sloveniji šlo slabše, kot imamo možnosti za to. Mi se bomo absolutno trudili. Prioriteta Vlade je pripeljati Slovenijo, kolikor je mogoče, varno skozi to situacijo, v katero moderni svet še vedno drsi. Toliko z moje strani.

PREDSEDNIK MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala. Jaz bi se tem počasi zaključil to našo razpravo. Še enkrat se vam zahvaljujem.

17. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Ob koncu bi samo še enkrat pozval ministra za finance, da vendarle razmisli o tem zadnjem delu, ki se nanaša na marže v uredbi. Rečeno je bilo, da so te marže tako visoke zaradi predpisov Evropske unije, kasneje je bilo pa povedano, da so to priporočila. Torej ne drži, po moji oceni, to kar ste rekel, da so te marže in poroštva drage za banke. Te marže in poroštva bodo drage za gospodarstvo. In če centralne banke znižujejo obrestno mero zato, da bi pospešile gospodarsko rast, bi veljalo tudi znižati marže zato, da bi s tem prispevali k nižji končni obrestni meri za te kredite, ampak to samo v dopolnilo. Sicer bomo pa tako ali tako videli koliko nas boste upoštevali pri končni verziji uredbe.
Jaz seveda odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu sklepa: Odbor za finance in monetarno politiko se je seznanil s predlogom uredbe o merilih in pogojih za izdajo poroštev po 86. členu zakona o javnih financah. Lahko dam to na glasovanje.
Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Ne.)
Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.
Še enkrat, najlepša hvala vsem, ki ste danes prišli. S tem zaključujem sejo odbor. Hvala in nasvidenje!

(Seja je bila končana 3. decembra 2008 ob 15.14.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo